Ena izmed dveh južnoameriških držav brez morske obale. Nič zato, saj na vsakem koraku navdušuje z bogato zgodovino in čudovito pokrajino. V bližini jezera Titicaca se nahaja Tiwanak z ruševinami templja iz časov mnogo pred Inki. Inkovska civilizacija naj bi legendi izhajala prav iz tega jezera. Glavna atrakcija dežele je največja slana puščava na svetu, Salar de Uyuni. Zanimiva so tudi večja mesta kot sta Pelosi in La Paz, najvišje ležeče administrativno mesto na svetu. Konkvistadorji sicer nikoli niso našli El Dorada, so pa našli Cerro Rico, bogati grič poln srebra. Prestolnica te čudovite dežele je mesto Sucre, ki predstavlja srce naroda. Tu se je leta 1825 ustanovilo gibanje za neodvisnost španskih kolonij od španske krone.
V Boliviji se nahaja največja slana puščava na svetu, Salar de Uyuni. To posušeno slano jezero je na listi praktično vsakega obiskovalca dežele. Prečudovita pokrajina neizmerne beline. Če imate srečo in to
Ena izmed dveh južnoameriških držav brez morske obale. Nič zato, saj na vsakem koraku navdušuje z bogato zgodovino in čudovito pokrajino. V bližini jezera Titicaca se nahaja Tiwanak z ruševinami templja iz časov mnogo pred Inki. Inkovska civilizacija naj bi legendi izhajala prav iz tega jezera. Glavna atrakcija dežele je največja slana puščava na svetu, Salar de Uyuni. Zanimiva so tudi večja mesta kot sta Pelosi in La Paz, najvišje ležeče administrativno mesto na svetu. Konkvistadorji sicer nikoli niso našli El Dorada, so pa našli Cerro Rico, bogati grič poln srebra. Prestolnica te čudovite dežele je mesto Sucre, ki predstavlja srce naroda. Tu se je leta 1825 ustanovilo gibanje za neodvisnost španskih kolonij od španske krone.
V Boliviji se nahaja največja slana puščava na svetu, Salar de Uyuni. To posušeno slano jezero je na listi praktično vsakega obiskovalca dežele. Prečudovita pokrajina neizmerne beline. Če imate srečo in to območje obiščete, ko je še malo poplavljeno, ob pogledu na okolico zaradi zrcalnega efekta dobite občutek trenutka v neskončnosti, lebdenja, saj se nebo v odsevu vode nikjer ne konča. Bolivija ponuja še mnogo drugih znamenitosti, kot je nekdanjo cesto smrti, po kateri se sedaj lahko spustite s kolesi, »najlažje dostopni« šest tisočak vulkan Uturunku, amazonsko džunglo in mnoge druge.
Bolivijska kuhinja izhaja iz kombinacije španske kuhinje z avtohtonimi sestavinami in tradicijami. Ta kuhinja se je kasneje pomešala s prihodom večjih kulturnih skupnosti, predvsem Nemcev, Italijanov, Francozov in Arabcev. Tradicionalne sestavine bolivijske kuhinje so koruza, krompir, kvinoja in fižol. Te sestavine so bile kasneje kombinirane s hrano, ki so jih prinesli Španci, kot so riž, pšenica in meso, vključno z govedino, svinjino in piščancem. Bolivijska kuhinja se razlikuje tudi glede na geografsko lego. V zahodnih višje ležečih predelih Bolivije na Altiplanu uporabljajo več mesa in začimb, medtem ko je v nižinskih in amazonskih predelih prehrana veliko bolj raznolika in vključuje več sadja, zelenjave in rib.
Kulturni razvoj sedanje Bolivije je razdeljen na tri različna obdobja: pred kolumbijsko, kolonialno in republiško. Pomembne arheološke ruševine, zlati in srebrni okraski, kamniti spomeniki, keramika in tkanje so ostanki več različnih pred-kolumbijskih kultur. Glavne ruševine vključujejo Tiwanaku, Samaipata, Inkallaqta in Iskanwaya. Arheologi menijo, da je tu še veliko najdišč, ki so zaradi nedostopnosti terena in omejenih sredstev še neraziskana.
