Peru je naravno in kulturno ena najbogatejših držav Južne Amerike. Prva misel, ko pomislimo na Peru, je pogosto Machu Picchu, izgubljeno Inkovsko mesto. Vendar je Peru mnogo več kot le Machu Picchu, mesto Cuzco, sveta dolina in ostali kraji mogočne Inkovske civilizacije. Mesto Nazca leži ob obali južnega Čila in predstavlja enega izmed centrov razvoja pred inkovske civilizacije Nazca. Kot naravne lepote dežele štejemo najvišje plovno jezero na svetu Titicaca, gorski masiv Andov, obalni pas Tihega oceana in ogromna prostranstva Amazonskega gozda, ki obsegajo več kot polovico države. Prestolnica Lima je lepo ohranjeno kolonialno mesto s številnimi trgi, cerkvami in muzeji.
Mesto Cusco leži v jugovzhodnem delu Peruja in je del Unescove kulturne dediščine. Leži na izjemni nadmorski višini 3400m in velja za prestolnico inkovske civilizacije. Oglejte si čudovit Inkovski muzej, center mesta s katedralo in Jezuitsko
Peru je naravno in kulturno ena najbogatejših držav Južne Amerike. Prva misel, ko pomislimo na Peru, je pogosto Machu Picchu, izgubljeno Inkovsko mesto. Vendar je Peru mnogo več kot le Machu Picchu, mesto Cuzco, sveta dolina in ostali kraji mogočne Inkovske civilizacije. Mesto Nazca leži ob obali južnega Čila in predstavlja enega izmed centrov razvoja pred inkovske civilizacije Nazca. Kot naravne lepote dežele štejemo najvišje plovno jezero na svetu Titicaca, gorski masiv Andov, obalni pas Tihega oceana in ogromna prostranstva Amazonskega gozda, ki obsegajo več kot polovico države. Prestolnica Lima je lepo ohranjeno kolonialno mesto s številnimi trgi, cerkvami in muzeji.
Mesto Cusco leži v jugovzhodnem delu Peruja in je del Unescove kulturne dediščine. Leži na izjemni nadmorski višini 3400m in velja za prestolnico inkovske civilizacije. Oglejte si čudovit Inkovski muzej, center mesta s katedralo in Jezuitsko cerkvijo. Nedaleč od glavnega trga se nahajajo glavni inkovski templji, imenovani Quoricancha, ki po natančnosti gradnje mejijo na popolnost. Tu je bil za Inke “popek sveta”, od koder so se svečeniki obračali k bogovom. V bližini se nahaja inkovska Sveta dolina in Machu Picchu, ki je bilo svetu predstavljeno šele leta 1911, kljub temu, da so domačini ves čas vedeli zanj.
Gastronomska pestrost se kaže na vseh korakih dežele. Peru slovi kot rojstni kraj krompirja, ki so ga v Evropo in svet ponesli španski osvajalci v šestnajstem stoletju ter za vedno spremenili svetovne kuhinje. Peru namreč pozna več kot tri tisoč različnih vrst krompirja. Najbolj poznana perujska jed, ki tradicionalno zanimivo ne vsebuje krompirja, je Ceviche. To je morska solata s svežo ribo, nekaj različne zelenjave in citrusov ter pražene koruze. Korenine te jedi segajo dva tisoč let nazaj, ko so indijanska plemena svežo ribo marinirala v soku marakuje. Inki so tradicijo prevzeli in ribo marinirali v čiči (fermentirana pijača iz koruze), španski zavojevalci pa so dodali še citruse.
Perujska kultura je skupek prepričanj, običajev in načina življenja, ki so jih podedovali po svojih prednikih Inkih, evropskih zavojevalcih in kasneje priseljencih iz celega sveta. Skozi zgodovino so bili prebivalci teh krajev odlični v astronomiji, matematiki in arhitekturi, ter izurjeni rokodelci. V določenih predelih še vedno na tradicionalni način pletejo volno lam, alpak in ovc. Na jezeru Titicaca se nahajajo umetno plavajoči otoki, pleteni iz lokalne različice trsja, na katerih živijo ljudje plemena Uru. Zanimiv je tudi muzej Larco, kjer je razstavljenih več kot pet tisoč predmetov iz pred Kolumbovih časov, ki pričajo o kulturni bogatosti ljudstev, ki so živela na tem področju.
